Zgodovina šolstva v Šempasu

DO RAZPADA AVSTRO-OGRSKE
prva_ucilnica

Pred približno 180 leti je prva generacija otrok iz Šempasa in okoliških vasi krenila na pot učenosti in znanja. Šempas je dobil svojo ljudsko šolo okoli 57 let po uvedbi splošne šolske obveznosti v avstrijski monarhiji. Iz ohranjenih zapisov bomo težko ugotovili, kdaj se je to točno zgodilo. V najstarejši šolski kroniki je zapisano leto 1828. V Popotnikovem koledarju za leto 1891 se kot ustanovno leto navaja 1843, kasneje pa 1829. Ljudska šola Šempas je prvič imenovana v šematizmu za leto 1831. Prva učilnica je bila v hiši družine Savelli, kasneje se je preselila v večji prostor v čukovi hiši. Prvi učitelj, ki je celih 45 let poučeval v Šempasu, je bil Anton Baje (1804-1877) iz Podkraja. Pokopan je na šempaškem pokopališču.

Kakšna je bila šola tega časa?

Šempaška šola je bila podeželska trivialka (za razliko od zahtevnejših mestnih glavnih šol in normalk), v kateri so se morali učiti verouk, branje, pisanje, računanje, posvetno moralko in osnovne pojme gospodarstva. Zaželjeno je bilo, naj bi v šolo hodili vsi otroci od 6. do 12. leta starosti. Dejansko je bila obvezna samo za tiste otroke, ki so živeli v določeni razdalji od šole.

Zaradi različnih vzrokov je bil šolski obisk slab. Zakon ni predvideval  kazni za izostajanje od pouka. Pouk je potekal v slovenskem jeziku, učbeniki so bili slovenski. Učiteljice so bile redke. Učitelj ni imel stalnih dohodkov. Vzdrževati so ga morali starši njegovih učencev s šolnino, ki jo je sam pobiral; večji del sredstev za preživetje pa je moral dobiti na različne druge načine. Učiteljeva izobrazba je bila komaj zadostna, prav tako znanje, ki so ga pridobili učenci.  

(Skupno 216 obiskov, današnjih obiskov 1)